Ekvatorialna Gvineja je z uradnim predsedniškim odlokom, objavljenim v začetku januarja 2025, svojo prestolnico preselila iz Malaba v novozgrajeno mesto Ciudad de la Paz. Nova prestolnica, katere ime v prevodu pomeni Mesto miru, se nahaja v provinci Djibloho v osrčju ekvatorialnega gozda na celinskem delu države. S to zgodovinsko odločitvijo se je sedež upravne oblasti premaknil z otoka Bioko, kjer leži dosedanje glavno mesto Malabo, v notranjost države. Projekt selitve prestolnice je bil zasnovan z namenom razbremenitve Malaba in zagotavljanja boljšega dostopa do upravnih storitev na celinskem delu ozemlja. Ciudad de la Paz predstavlja ključno fazo v teritorialni reorganizaciji te srednjeafriške države. Kljub uradni razglasitvi se pričakuje, da bo prenos vseh državnih institucij in infrastrukture trajal dlje časa, saj država postopoma vzpostavlja potrebne zmogljivosti v novem mestu, ki je bilo zgrajeno skoraj iz nič.

Nicolása Madura so po prihodu v New York zaprli v zapor v Brooklynu, kjer so v preteklosti bili zaprti tudi znani glasbeniki, kot je R. Kelly. Trump je izjavil, da bodo ZDA »vodile« Venezuelo in tam vzpostavile red. Zaradi zajetja Madura se pojavljajo nova geopolitična tveganja za vlagatelje. V Amsterdamu in Madridu so potekali protesti proti »imperialistični agresiji«.

Nicolása Madura so po zajetju prepeljali v zapor v New Yorku, kjer so ga že imeli priložnost videti v lisicah. Vrhovno sodišče Venezuele je za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "vodile" Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen "varen, ustrezen in preudaren prehod". Po aretaciji so v Amsterdamu in Madridu potekali protesti proti "imperialistični agresiji". Vlagatelji so soočeni z novimi geopolitičnimi tveganji. Zapor v Brooklynu, kjer je zaprt Maduro, je znan po težavah.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je bil ta prepeljan v Metropolitanski priporni center v Brooklynu, New York, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb o trgovini z mamili. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "usmerjale" Venezuelo in tam vzpostavile naftno industrijo, kar predstavlja nove geopolitične rizike za investitorje. Zaradi problematičnih razmer v zaporu v Brooklynu nekateri sodniki nočejo pošiljati ljudi tja. Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli vlada napeto vzdušje, medtem ko se pojavljajo pravna vprašanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki posebnih enot Delta Force zajeli dolgoletnega venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je odvila v zgodnjih jutranjih urah po lokalnem času, ko so prestolnico Caracas in več drugih zveznih držav pretresle močne eksplozije. Maduro in Floresova sta bila s helikopterjem prepeljana iz države, trenutno pa se po navedbah ameriške administracije nahajata na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima na poti v New York. ZDA so proti Maduru in njegovi soprogi že vložile obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter kaznivih dejanj, povezanih z orožjem. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo mogoč varen in razumen prehod oblasti, hkrati pa je poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja pomagala obnoviti uničeno infrastrukturo. Venezuelska vlada je dejanje označila za agresijo brez primere in zahteva dokaz, da sta Maduro in njegova soproga še živa. Rusija in Kitajska sta napad ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih jutranjih urah pretresle močne eksplozije, ki so označile začetek obsežnega ameriškega vojaškega napada na to južnoameriško državo. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem potrdil, da so elitne enote Delta Force v koordinaciji z organi pregona uspešno zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Washingtona sta bila oba že izgnana iz države in bosta prepeljana v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z mamil. Operacija je sledila večmesečnim stopnjevanim napetostim in ameriškim napadom na morske in kopenske cilje, povezane z režimom. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je sprva dejala, da lokacija predsednika ni znana, ter od ZDA zahtevala dokaz o življenju. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah in Miamiju ob Madurovem padcu proslavljali, so zaveznice, kot sta Rusija in Iran, ostro obsodile ameriško »vojaško agresijo«. Ameriška administracija je operacijo označila za »briljantno« in napovedala, da ne bo dovolila, da bi oblast v Venezueli prevzel kdor koli iz Madurovega kroga.

Po aretaciji Nicolása Madura so v ZDA sprožili pravna vprašanja glede zakonitosti ameriških dejanj in nadzora nad Venezuelo. Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila obtožena zarote pri uvozu kokaina. Venezuelci na Floridi so proslavljali Madurovo odstranitev. Trump je izjavil, da bodo ZDA prevzele venezuelsko nafto, kar je sprožilo kritike o ozadju vojne proti drogam, saj pravne podlage za to ne obstajajo. Ob aretaciji je bil Maduro posnet pred kamero agencije DEA.

Venezuelska podpredsednica je priznala, da ne ve, kje je predsednik Maduro, in zahtevala dokaz, da je živ. Medtem so se pojavile podrobnosti o ameriškem vojaškem napadu, v katerem naj bi bil Maduro s soprogo odpeljan iz države. Ameriška vlada je napovedala obtožnico proti Maduro, venezuelska vlada pa je ZDA obtožila napada na civilne in vojaške objekte.

Mali in Burkina Faso sta sprejela vzajemne ukrepe in prepovedala vstop ameriškim državljanom. Odločitev je odgovor na predhodno prepoved Washingtona za izdajo vizumov državljanom Malija in Burkine Faso sredi decembra.

Vlada Burkine Faso je napovedala uvedbo načela vzajemnosti pri vstopu v državo za državljane Združenih držav Amerike. Odločitev je neposreden odziv na predhodno potezo Washingtona, ki je 16. decembra 2025 zaostril pogoje za vstop na ameriško ozemlje in Burkino Faso uvrstil na seznam držav, za katere veljajo popolne vizumske omejitve. Uogaduška vlada je v uradnem sporočilu za javnost zapisala, da je seznanjena z novimi ukrepi ameriških oblasti in da bo v skladu z mednarodno diplomatsko prakso uveljavila enake omejitve za ameriške državljane, ki želijo vstopiti v to zahodnoafriško državo. Ta korak pomeni dodatno zaostritev diplomatskih odnosov med državama, ki so se v zadnjem obdobju spopadale z nestrinjanji glede varnostnih in političnih vprašanj v regiji Sahel.

V Bamakotu v Maliju je potekalo drugo srečanje voditeljev držav Konfederacije Sahelskih držav (AES). Na srečanju, ki je potekalo od 22. do 23. decembra 2025, so ocenjevali napredek pod malijskim predsedstvom in izvolili novega predsednika. Srečanja se je udeležil tudi predsednik Nigra, general Abdourahamane Tiani.

Predsednik Trump je razširil prepoved potovanja v ZDA na skupno 39 držav. Poleg Sirije in Palestincev so na seznam dodali državljane Burkine Faso, Malija, Nigra, Južnega Sudana in Sierra Leone.

V Beninu je po spodletelem poskusu državnega udara, ki ga je izvedla skupina vojakov, neznana usoda talcev, voditelj poskusa udara pa je na begu. Vojaki, ki so se imenovali Odbor za ponovno ustanovitev, so v nedeljo zjutraj vdrli na nacionalno televizijsko postajo in sporočili odstranitev predsednika Patricea Talona, razpustitev vlade in ukinitev vseh državnih institucij. Vojska je udar še istega dne preprečila.

Predsednik Gabona, Brice Clotaire Oligui Nguema, se je udeležil inavguracije predsednika Slonokoščene obale, Alassana Ouattare, v Abidjanu. Dogodka so se udeležili tudi številni afriški državniki, vključno s predsedniki Konga, Mauritanije, Gane in Senegala. Pred tem je predsednik Nguema sprejel predsednika Afriške razvojne banke.

V Rabatu je potekala mednarodna konferenca o žrtvah terorizma v Afriki, kjer je Maroko pozval k večji pozornosti žrtvam v boju proti terorizmu. Burkina Faso je ob tem opozoril, da se terorizem ne bi smel uporabljati kot sredstvo zunanje politike. Konferenco je organiziralo maroško ministrstvo za zunanje zadeve s podporo Združenih narodov.

Skupina vojaških častnikov v Gvineji Bissau je prevzela "popoln nadzor" nad državo dan po tem, ko so potekale volitve.

Predsednik Burkine Faso, kapitan Ibrahim Traoré, je sprejel ministre za zunanje zadeve držav članic Konfederacije držav Sahel (AES). Srečanje je vodil minister za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Republike Mali.

Minister za zunanje zadeve Burkina Fasa, Karamoko Jean Marie TRAORE, je sprejel posebnega odposlanca Islamske republike Iran, Akbarja KHOSRAVINEJADA. Iranski odposlanec je prinesel pomembno sporočilo iranskega ministra za zunanje zadeve, kar kaže na okrepitev odnosov med Ouagadougoujem in Teheranom.

92-letni Paul Biya je prisegel za svoj osmi mandat kot predsednik Kameruna. Slovesnost je potekala v Yaoundéju pred zbrano skupščino. Njegov mandat bo posvečen miru, stabilnosti in zaposlovanju mladih.

Ustavno sodišče Slonokoščene obale je potrdilo, da je bil Alassane Ouattara 4. novembra 2025 ponovno izvoljen za predsednika že v prvem krogu volitev.